Finančni vidiki
Vprašanje: Podjetje za energetske storitve, specializirano za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, je izjavilo, da ne bi bili več konkurenčni, če bi morali kombinirati »svoje« ukrepe z ukrepi celovite prenove stavbe (npr. izolacija ovoja, zamenjava oken, itd.), čeprav se zdijo ti ukrepi precej enostavni. Ali je to pogosto stališče podjetij za energetske storitve in ali je upravičeno?
Odgovor: Za obe vrsti projektov je dovolj prostora na trgu. Če podjetje za energetske storitve želi povečati obseg poslovanja in biti resen deležnik nacionalne strategije energetske učinkovitosti, je potrebno pristopiti k energetski prenovi stavb celovito. Pri tem je treba projekte, ki vključujejo tudi ovoj stavb, obravnavati nekoliko drugače oziroma ne le s finančnega vidika. Tako, na primer, ukrepe učinkovite rabe energije pri ogrevanju, prezračevanju in klimatizaciji obravnavamo predvsem na osnovi kazalcev finančne učinkovitosti (vračilne dobe, interne stopnje donosa, neto sedanje vrednosti), pri ukrepih na ovoju stavbe pa je potrebno upoštevati tudi investicijsko vzdrževanje stavbe in se je o tem potrebno dogovoriti z naročnikom storitve.
Vprašanje: Ali lahko zunanjega strokovnjaka, ki pomaga pri pripravi projekta energetskega pogodbeništva (pospeševalca priprave) plačuje naročnik storitve, po podpisu pogodbe pa strošek spremljanja izvedbe in vrednotenja učinkov projekta s strani pospeševalca, plačujeta oba, naročnik in podjetje za energetske storitve?
Odgovor: Tehnično je to vsekakor možno. V tem primeru so stroški pospeševalca projekta energetskega pogodbeništva vključeni v ponudbo kot obvezni del stroškov projekta, ponudniki pa morajo vključiti ta strošek v svojo kalkulacijo.
Vprašanje: Ali pogodba med naročnikom in ponudnikom običajno vsebuje člen, ki določa, da mora podjetje za energetske storitve plačati stroške pospeševalca projekta energetskega pogodbeništva?
Odgovor: Ta člen je samo preprost stavek, ki navaja, da mora podjetje za energetske storitve plačevati določeno vsoto za ta namen, in sicer določen čas po podpisu pogodbe. Na splošno je za podjetje za energetske storitve boljše, da plačuje te stroške naročniku, ki nakaže plačilo pospeševalcu projekta energetskega pogodbeništva - v nasprotnem primeru je potrebno pospeševalca vključiti v tripartitno pogodbo kot pogodbeno stranko.
Vprašanje: Primer projekta energetskega pogodbeništva za javno stavbo, kdo si sposodi denar od banke? Ali je to podjetje za energetske storitve ali naročnik (javni sektor)? Kako je v tem primeru posojilo zavarovano?
Odgovor: Če za ilustracijo uporabimo češki primer, ko je naročnik iz javnega sektorja, je posojilojemalec podjetje za energetske storitve (ponudnik storitve energetskega pogodbeništva). V tem primeru potrebuje banka za zavarovanje posojila samo dokazilo o podpisu pogodbe. Nobeno drugo zavarovanje dolga ni potrebno. Financiranje projekta s strani podjetja za energetske storitve pa ni nujno obvezen del projekta. V tem primeru je naročnik storitve posojilojemalec.
Vprašanje: Ali obstajajo posebna zagotovila za financiranje pogodb energetskega pogodbeništva? Če obstajajo, kdo jih ponuja?
Odgovor: Če za ilustracijo še enkrat uporabimo češki primer, se podjetje za energetske storitve med razpisnim postopkom pogaja z bankami glede pogojev financiranja. Banke lahko zagotovijo (obljubijo), da bo podpis morebitne pogodbe sprejemljiv in bo zadostoval za posojilo. Ko ponudnik zmaga v postopku naročanja, sledi finalizacija pogodbe iz razpisa. Po podpisu pogodbe banka potrdi zagotovilo ponudniku in naročniku energetskega pogodbeništva oziroma začne s financiranjem ukrepov učinkovite rabe energije.
Vprašanje: Kdaj se začnejo plačevati stroški energetskega pogodbeništva?
Odgovor: Plačani morajo biti šele po podpisu pogodbe med podjetjem za energetske storitve in naročnikom.
